Preskoči na vsebino

Športni utrinek – Kratka zgodovina rokometa

Slovenska moška rokometna reprezentanca je pred pomembnimi tekmami v kvalifikacijah za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Parizu. Zato bomo v tokratnem športnem utrinku pokukali v kratko zgodovino rokometa.

Tekmovanjem, rekreacijskim dejavnostim ali družbenim aktivnostim, ki so podobne sodobnemu rokometu lahko sledimo že vse od antičnih časov dalje. V antični Grčiji je izpričana igra, ki se je imenovala Urania. O igri je podrobneje pisal že Homer v svoji Odiseji, upodobitve pa lahko zasledimo na številnih amforah in kamnitih spomenikih. V času antičnega Rima je bila med moškimi popularna igra imenovana Harpaston, medtem ko so dekleta ali ženske igrale igro imenovano Expulsim ludere. Rokometu podobno igro se je igralo tudi v srednjeveški Franciji ter Nemčiji, kakor tudi med Inuiti na Grenlandiji. V 19. in začetku 20. stoletja so predhodnike sodobnega rokometa predstavljali håndbold, ki se je igral na današnjem Danskem, házená, ki je bila priljubljena na današnjem Češkem, handbol iz današnje Ukrajine in torball, ki ga zasledimo v današnji Nemčiji.

Sodobni rokomet se je začel razvijati konec 19. stoletja predvsem v Severni Evropi (Danska, Norveška, Švedska) in Nemčiji, vendar se ga je takrat igralo zunaj (igrišče veliko 30 x 45 m), ekipo pa je sestavljalo 11 (ponekod 7) igralcev na igrišču. Prvotna pravila igre/športa je zasnoval danski učitelj športne vzgoje, poročnik in nosilec olimpijske medalje Holger Nielsen že leta 1898 in jih objavil leta 1906. Okoli leta 1915 se je v današnji Nemčiji začel igrati t. i. velik rokomet (velikost igrišča 20 x 40 m), čigar idejni oče je bil dr. Karl Schelenz, profesor na Visoki šoli za šport v Berlinu. 29. oktobra 1917 je Schelenz skupaj z Maxom Heiserjem in Erichom Konighom objavil prva pravila modernega rokometa, kar velja za rojstvo sodobnega rokometa. Prva uradna tekma, ki je potekala po novih pravilih je bila na sporedu 2. decembra 1917 v Berlinu. Leta 1919 je Schelenz pravila še modificiral. Prva mednarodna tekma za moške z novimi pravili je bila leta 1925, na njej pa sta se pomerili reprezentanci Belgije in Nemčije; v ženski konkurenci pa sta se na prvi tekmi leta 1930 pomerili reprezentanci Avstrije in Nemčije.

Želja rokometnih funkcionarjev, športnih delavcev in rokometašev je bila, da bi bil rokomet del olimpijskih iger že leta 1928 v Amsterdamu. V ta namen so leta 1927 na Mednarodni olimpijski komite vložili prošnjo, ki pa jo je le-ta zavrnil z obrazložitvijo, da je rokomet premalo organiziran. Posledica tega je bila, da se je leta 1928 prav v Amsterdamu ustanovila Mednarodna amaterska rokometna zveza (današnja Mednarodna rokometna zveza (IHF) se je ustanovila šele 1946). Prvič je bil rokomet tako del olimpijskih iger v Berlinu leta 1936, kjer so olimpijski prvaki postali Nemci. Zaradi priljubljenosti in ljubezni, ki jo je do obravnavanega športa gojil nemški diktator Adolf Hitler, so rokomet umaknili s sporeda olimpijskih iger, ki bi morale biti leta 1940 v Tokiu. Rokomet svoje poti na olimpijske igre ni našel vse do leta 1972, ko so igre potekale v nemškem Münchnu. Olimpijski prvaki so postali reprezentanti Jugoslavije. Rokometašice so na svoj krstni nastop morale počakati do leta 1976 in iger v kanadskem Montrealu, ko so prvakinje postale reprezentantke Sovjetske zveze.

Pred 2. svetovno vojno je bil rokomet v Sloveniji slabše poznan, medtem ko je boljše poznanstvo in čase doživljala hazena (ženska različica rokometa), ki so jo igrali zlasti v Mariboru in Ljubljani. Prva slovenska moška rokometna ekipa je bila ustanovljena leta 1948 na Univerzi v Ljubljani, ženska pa leta 1949 pri mariborskemu Poletu. Konec omenjenega leta je bila v okviru takratne Rokometne zveze Jugoslavije ustanovljena tudi Rokometna zveza Slovenije. Prvo republiško prvenstvo v velikem rokometu se je v konkurenci šestih ekip začelo prav tako leta 1949, prvi naslov pa so osvojili rokometaši iz Celja. Sezona 1952/53 je prinesla prvo republiško prvenstvo v malem rokometu, prvakinje in prvaki pa so postali rokometašice in rokometaši ljubljanske Svobode. V samostojni državi je prvo državno prvenstvo potekalo v sezoni 1991/92, prve državne prvakinje so postale rokometašice Belinke Ljubljana, medtem ko so bili v moški konkurenci najboljši rokometaši Celja Pivovarne Laško.

Neznana rokometna tekma na prostem iz 60. let. Fond Poleta, hrani Muzej športa.
Neznana rokometna tekma na prostem iz 60. let. Fond Poleta, hrani Muzej športa.

Ali ste tudi vi varuh športne dediščine?

Hranite predmete ali fotografije, ki obeležujejo naše športne dosežke?

Pišite nam

Želite postati prijatelj Muzeja športa?

Bodite obveščeni o dogajanju v Muzeju športa in prejmite sveže informacije o novostih in naših aktivnostih.

Prijavite se na e-novice