Ali ste tudi vi varuh športne dediščine kopališča Ilirija in Stanka Bloudka?
V Muzeju športa se intenzivno pripravljamo na raziskovanje gradiva o kopališču Ilirija in izjemnemu Stanku Bloudku. Skupaj z Mestno občino Ljubljana bomo ob odprtju kopališča Ilirija na predvidenem prostoru za muzejsko razstavo, pripravili napovednik stalne razstave v obliki foto tapete z naslovom Stanko Bloudek: življenje, delo in zapuščina.
Verjamemo, da je med vami veliko zbirateljev, ljubiteljskih zgodovinarjev in raziskovalcev zato vas vljudno prosimo, da se pridružite naši vseslovenski zbiralni akciji. Pobrskajte po kredencah, kleteh, garažah, podstrešjih in raznih policah v omarah, kjer hranite spomine. Veseli bomo vašega gradiva in predvsem športnih zgodb o kopališču Ilirija in Stanku Bloudku. V bližnji prihodnosti se obeta tudi stalna razstava o življenju in delu Stanka Bloudka, kjer bodo vaši darovi lahko prišli do izraza in bili dostopni širši javnosti.
Pišite, pokličite nas in naši kustosi bodo iz vaših predlogov izbrali cukrčke za muzejsko zbirko.
Stanko Bloudek
Stanko Bloudek (1890-1959) je bil človek mnogoterih talentov. Čeprav se je v času šolanja navduševal nad slikarstvom in umetnostjo, ga je poklicna pot najprej zapeljala v letalstvo, kjer se je do konca prve svetovne vojne mednarodno uveljavil. Od konstruiranja letal, tudi vojaških, ga je pot nato zanesla še v avtomobilsko industrijo, kjer se je ukvarjal z razvojem raznovrstnih vozil, od motornega kolesa, avtobusa do prvega slovenskega osebnega avtomobila. Z različnimi tehničnimi rešitvami in izumi je obogatel, denar pa vlagal v različna podjetja in šport.
Kot navdušen vsestranski športnik se je preizkusil v številnih športih, od telovadbe, nogometa do atletike in drsanja. Med drugim je bil slovenski prvak v metu diska in večkratni državni (jugoslovanski) prvak v umetnostnem drsanju. A bolj kot s športnimi rezultati je pečat pustil z delovanjem v športnem klubu Ilirija, skozi katerega je v naš prostor prinašal številne novosti na področju športa. Svoje trenerske in predvsem organizacijske sposobnosti je dopolnjeval z zasedanjem pomembnih funkcij v panožnih zvezah in Jugoslovanskem olimpijskem komiteju. Preko slednjega je po drugi svetovni vojni postal tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Na področju športa je navduševal tudi kot projektant in graditelj športnih objektov ter različnih naprav in orodja. V prvi vrsti gre za objekte Ilirije, od njenega nogometnega in atletskega stadiona, modernega kopališča z olimpijskim bazenom, teniških igrišč, drsališča do smučarskih skakalnic, na čelu s tisto največjo in najbolj znano v Planici, ki je svetu prinesla prvi skok preko 100 metrov. Zato so po Stanku Bloudku vse od leta 1966 dalje upravičeno imenovana najvišja priznanja za izjemne dosežke na področju športa v Sloveniji.
Bazen Ilirija
Odprtje kopališča Ilirija maja 1929 je predstavljalo pomembno novost v Ljubljani. Moderen kompleks, ki je vključeval olimpijski bazen s skakalnim stolpom in desko, več kot tristo kabin, dve veliki skupni slačilnici, terase za sončenje, upravne prostore, naknadno pa se mu je pridružil še ogrevan majhen pokrit bazen, je skupaj sprejel do 2000 kopalcev. Glavna zasluga za njegovo postavitev gre Stanku Bloudku, letalskemu konstruktorju, izumitelju, športniku, športnemu funkcionarju in mecenu, ki je s svojim delom zaznamoval ne le športni klub Ilirija, temveč celoten slovenski šport. Z gradbenikom Miroslavom Zupanom, ki je za zasnovo prejel nagrado v Londonu, sta Iliriji financirala izgradnjo kopališča na prostoru, ki ga je klubu dala na razpolago občina. Bloudek je za objekt poskrbel tudi s tehnične plati, od strojne ureditve, naprave za ogrevanje vode, filtriranja do naprave, ki preprečuje pljuskanje vode prek roba.
Kopališče je povzročilo pospešen razvoj tekmovalnega vodnega športa v Ljubljani, ki je Ilirijo dvignil v državni vrh in širše. Pomembne tekme v plavanju, skokih v vodo in vaterpolu so znale privabiti veliko število gledalcev, ki so lahko uživali tudi v nočnih tekmah. Na drugi pa je bazen zadostil potrebo po rekreativnem plavanju v mestu, ki je bila dotlej omejena na reke v poletnih mesecih. Svojo funkcijo je opravljal vse do nedavnega, ko se je začela prepotrebna velika prenova in nadgradnja celotnega kompleksa. Zadnjo prenovo je namreč doživel leta 1979, ki pa je ob nujnih popravili odnesla skakalni stolp in s tem zapečatila to športno panogo na tem objektu.