Janko Dernič
Janko Dernič, v smučarskih krogih poznan tudi kot Hotelov Janko, je bil rojen leta 1922 v Mojstrani. V mladosti se je navdušil nad smučarskimi skoki, vendar je bilo njegove kariere v omenjeni športni panogi konec leta 1947, ko je na 70-metrski skakalnici ob nekdanji železniški postaji v Ratečah padel in zlomil edine skakalne smuči, ki jih je imel. Presedlal je na alpsko smučanje.
Študij ga je nato zvabil v Ljubljano, kjer se je kot alpski smučar priključil Smučarskemu klubu Enotnost, kar je bila odskočna deska za kasnejše napredovanje v jugoslovansko reprezentanco v alpskem smučanju. Največji uspeh je doživel leta 1950 na Mariborskem Pohorju, ko je zmagal na slalomu in premagal vso takratno jugoslovansko elito. Žal so njegovo tekmovalno športno pot zaznamovale številne poškodbe. V spominih in govoricah starejših Derničevih kolegov zato velja, da Janko skorajda ni imel kosti, ki ne bi bila zlomljena ali kako drugače poškodovana. Tekmovalno kariero je končal leta 1954.
Bil je član Organizacijskega komiteja Planica. Vrsto let je kot »štamfar«, ko so ga za to nalogo skoraj po dekretu določili v ljubljanski Enotnosti, in vse od leta 1955 pa do 1994 tudi kot vodja »štamfarjev« skrbel ter vodil pripravo skakalnic in letalnice v Planici. Njegova je tudi ideja, po vzoru z olimpijskih iger v Berlinu leta 1936, o spustu zastav držav udeleženk po doskočišču ob odprtju tekem v Planici, ki jo je prvič izpeljal že leta 1949. Zastavonoše so bili lahko le teptači, ki so si to zaslužili. To pomeni, da so morali prej cel teden delati na skakalnici za brezhibno pripravo. Ob koncu kariere športnega delavca v Planici je skrbel za tehnični ter svečan protokol in zastave.
Deloval je tudi v alpskem odboru Smučarske zveze Slovenije. Svojo življenjsko pot je sklenil leta 2013.
Na zimskih olimpijskih igrah je Dernič opravljal nalogo pomočnika vodje skakalnic. Pri tem je bil na čelu skupine 65 fantov, med katerimi je bilo 29 Slovencev, večinoma sestavljenih iz delavcev in vrhunskih alpskih smučarjev iz Planice, Kranjske Gore in Krope. Skupina z Derničem na čelu je skakalnice na Malem polju pripravljala že na nekaterih predolimpijskih tekmah. Za olimpijske igre pa so si pripravljavci vzeli svoj reden in celo neplačan dopust. Dernič na olimpijske igre ni prišel v najboljšem stanju, saj si je na prostem smučanju pred največjim športnim dogodkom v nekdanji Jugoslaviji izpahnil ramo. Večino časa je imel roko povezano s črno ruto, zato so ga prijatelji šalili, da je iz Malega polja prinesel igmansko črno kolajno. Toda ne glede na njegovo poškodbo so bile skakalnice na Malem polju v času olimpijskih iger vrhunsko pripravljene.
