Prva zabeležena športna razstava na Slovenskem
Leta 1922 je bila prva uradno zabeležena športna razstava na Slovenskem. V Ljubljani v prostorih tedanje ljubljanske realke je bila postavljena t. i. Sokolska izložba. V obravnavanem desetletju je bilo še več manjših in večjih sokolskih razstav ter razstav drugih športnih društev, kakor tudi sokolskih strokovnih posvetov o dediščini v športu. Na razstavnem področju so bili aktivni tudi planinci, ki so organizirali vsaj dve razstavi. Leta 1925 je bila v okviru Ljubljanskega velesejma na ogled že pregledna razstava slovenskega športa.
Razvoj športnih razstav ustavi vojna
V 30-ih letih so bile številne športne razstave del širše razstavne dejavnosti – Ljubljanskega velesejma in Mariborskega tedna. Poleg splošnih športnih razstav je bilo mogoče najti razstave o potapljanju, jadralnem letalstvu in skavtih. Še naprej so bili na razstavnem področju aktivni sokoli in planinci. Leta 1932 si je bilo prvič moč ogledati tudi samostojno zimskošportno razstavo, ki je bila po gostovanju v Zagrebu, postavljena v Mariboru.
Prva pobuda za ustanovitev Muzeja telesne vzgoje za Slovenijo
V tem obdobju je bilo, zaradi 2. svetovne vojne, manj športnih razstav oziroma je napredek in razvoj razstav zastal. Kljub temu so svojo razstavno dejavnost nadaljevali sokoli in planinci. Pridružili so se jim modelarji oziroma športni jadralni letalci ter filatelisti, ki so leta 1949 organizirali eno prvih razstav fizkulturnih in športnih znamk v Tolminu. Pomembno je bilo tudi leta 1945, ko je Fizkulturni odbor Slovenije sklenil, da se ustanovi Muzej telesne vzgoje za Slovenijo. Hkrati so bila vsa telesnokulturna društva pozvana k darovanju dediščinskih predmetov povezanih s športom. Žal muzej na koncu ni bil ustanovljen. Istega leta je z zbiranjem dediščinskih predmetov pričela Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani, ki je predmete hranila v knjižnici.
Športna dediščina se vključuje tudi v muzejske zbirke
V tem desetletju je število športnih razstav spet nekoliko naraslo. Ponovno so se obudile razstave povezane s športom, ki so bile del sejmov in drugih večjih razstavnih prireditev. Dejavni so ostali tudi planinci ter (športni) filatelisti. Oboji so svojo razstavno dejavnost še razširili. Novost v tem desetletju so predstavljale taborniške in razstave posvečene vodnim športom. Predmeti, ki so tudi del športne dediščine, pa so v 50-ih letih postali tudi del muzejskih zbirk uveljavljenih muzejev (Slovenski etnografski muzej).
Tradicionalnim razstavljalcem se pridružijo novi
Rast števila razstav športne dediščine in s športno vsebino je v tem desetletju vztrajala. Neutrudni pri razstavljanju svojega dela in dediščine so ostali planinci in (športni) filatelisti. Sledili so jim taborniki, v večji meri pa so se prebudila tudi telesnovzgojna društva in organizacije. Pokrajinski muzej Maribor je v 60-ih letih v svoje zbirke prav tako pričel vključevati predmete, ki so povezani s slovensko športno preteklostjo. Športnim panogam in organizacijam so se v obravnavanem desetletju na razstavnem področju pridružile tudi nekatere nove panoge. Med drugim si je bilo mogoče ogledati naslednje razstave: o šolski in mladinski športni dejavnosti, pionirsko razstavo športne fotografije in risb ter gostujočo razstavo o lovu in športu v britanski grafiki.
Razcvet razstav s področja športa
V 70-ih letih je bil pravi razcvet razstav ter predstavitev športa, športne preteklosti in dediščine. Pri tem so bili, tako kot v 60-ih letih, najbolj dejavni planinci in alpinisti. Sledili so jim športniki, delavci in organizacije na področju telesne kulture. Večje število razstav so pripravili tudi taborniki in skavti ter filatelisti, pri čemer so se jim velikokrat pridružili tudi zbiralci značk in obeležij s športno tematiko oziroma športna društva, ki so s pomočjo omenjenega prikazali svoje delovanje, uspehe ali obeležili obletnico delovanja. Tudi uradne in uveljavljene ustanove so nadaljevale z zbiranjem, razstavljanjem in popularizacijo športne dediščine Visoka šola za telesno kulturo Ljubljana, Slovenski etnografski muzej in Slovenski šolski muzej. Že uveljavljenim ali celo tradicionalnim panogam in načinom razstavljanja so se pridružile nove panoge in metode. Med novimi panogami, ki so se predstavile v 70-ih letih so bile nogomet, atletika, kasaštvo, partizanske smučarske tekme, strelstvo, olimpijske igre in avto-moto šport.
Pobuda za ustanovitev Muzeja telesne kulture
V tem desetletju se je nadaljevala eksponentna rast športnih razstav. Primat so v 80.ih letih ohranili planinci in alpinisti, ki so bili na razstavnem področju še bolj dejavni ter še povečali število razstav. Nekaj manj razstav, vendar še vedno več kot v 70-ih letih, so organizirali delavci in organizacije telesne kulture (vzgoje) oziroma telovadbe. Tretje mesto po številu razstav so si spet zagotovili taborniki in skavti. Večje število razstav pa so priredile tudi različne športne organizacije in društva, ki so s pomočjo priznanj in drugih obeležij prikazala svoje preteklo delovanje in uspehe, kakor tudi športni fotoreporterji, posamezniki in društva, ki so se ukvarjali s (športno) fotografijo. Povečalo se je tudi število uveljavljenih ustanov iz različnih področij, ki so predstavile športno dediščino npr. Mestni muzej Ljubljana, Visoka šola za telesno kulturo Ljubljana in Tehniški muzej Slovenije. Spet se je povečal nabor športnih panog, ki so se s pomočjo razstav predstavile javnosti. To so med drugim bile rokomet, šah, (športno) letalstvo, odbojka, dvigovanje uteži in ples. Vedno večja razstavna dejavnost s področja športne dediščine je leta 1985 doprinesla k rojstvu ideje o ustanovitvi vsedržavnega Muzeja slovenske telesne kulture. Ta si je leta 1986 že zagotovil prostore na Poljanski cesti 6 v Ljubljani, izdelana je bila vsa potrebna dokumentacija in pravilniki, že je bila podpisana pogodba s prvim zaposlenim, a muzej ni nikoli zaživel kot prava muzejska ustanova.
Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej športa in olimpizma
V tem desetletju so se pobude za ustanovitev oziroma nemoteno delovanje vseslovenskega muzeja športa nadaljevale. Tekli so različni pogovori na vseh ravneh, podane so bile različne pobude, vizije in načini delovanja muzeja, spremenil se je tudi predlog imena muzeja, ki bi se naj v prihodnosti imenoval Muzej športa in olimpizma Slovenije, a vsedržavni športni muzej do konca desetletja v polnosti ni zaživel. Leta 1999 je bil sprejet le sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej športa in olimpizma. Medtem sta se razstavna dejavnost predstavljanja športne preteklosti in zbiranje ter evidentiranje predmetov športne dediščine nemoteno nadaljevala.
Prva javna predstavitev Muzeja športa in zasnova stalne razstave
Aprila 2000 je vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej športa. Ta je v letu 2001 svoje prostore dobil na Kopitarjevi 4 (v Dnevnikovi stavbi), ki bi naj zadostovali za pisarniške, depojske in razstavne potrebe muzeja. Po zaključenih pravno–formalnih postopkih se je v muzeju začelo z oblikovanjem in izgradnjo osnovne muzejske zbirke. Po uspešnem zagonu in začetku zbiranja je prav tako leta 2001 sledila prva javna predstavitev Muzeja športa z razstavo Od sabljača Rudolfa Cvetka do kolesarja Andreja Hauptmana – od prve do zadnje slovenske medalje, ki je bila na ogled na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Leta 2003 je bila v prostorih na Kopitarjevi postavljena tudi prva stalna razstava Muzeja športa. Naslednje leto (2004) je zaživel Klub prijateljev Muzeja športa kot moralna opora za nadaljnje delo in obstoj. Ves čas delovanja so muzej pestile finančne, prostorske in kadrovske težave. Poleg tega se je celo desetletje iskalo primerne prostore za muzej, vendar se tudi na tem področju ni nič premaknilo.
Pripojitev Muzeja športa Zavodu za šport RS Planica
V prvih letih desetletja se je nadaljevalo iskanje primernih prostorov za Muzej športa. Leta 2013 je vlada Republike Slovenije sprejela sklep o pripojitvi Muzeja športa Zavodu za šport Republike Slovenije Planica. Pripojitev je le malo vplivala na redno in razstavno delo muzeja. Marca 2016 je Ministrstvo za kulturo sprejelo sklep o izbrisu Muzeja športa iz razvida muzejev. Ne glede na ne najbolj vzpodbudno odločitev Ministrstva za kulturo je Muzej športa nadaljeval z delom in sledil zastavljenim ciljem. Še več, muzej je omenjenega leta (2016) pomagal pri vzpostavitvi, oblikovanju in uresničitvi stalne razstave v Nordijskem centru Planica. Leta 2017 je Muzej športa pridobil nove depojske prostore v ljubljanskem Zalogu, kjer sta že domovala Slovenski šolski muzej in Slovenski etnografski muzej. Ves čas se je iskalo tudi primerne prostore za vse druge dejavnosti, ki jih pokriva Muzej športa, a do konca desetletja neuspešno.
Muzej športa postane organizacijska enota Slovenskega šolskega muzeja
Februarja 2022 je Muzej športa z uveljavitvijo vladnega sklepa postal organizacijska enota Slovenskega šolskega muzeja. Novembra 2022 je bila v prostorih Slovenskega šolskega muzeja postavljena (začasna) stalna razstava Muzeja športa z naslovom Zbiramo, raziskujemo, obujamo: športna dediščina in Muzej športa. Do danes, kolikor mu to omogočajo prostorske, finančne in kadrovske razmere nadaljuje z rednim in dodatnim muzejskim delom, popularizacijo športne dediščine, raziskavami športne preteklosti itn.
Zorman, M.: Prvi na obisku – Muzej športa – kako lahko pri bogatitvi muzejskih zbirk sodelujejo tudi državljanke in državljani, RTV Slovenija, Radio Prvi, 6. 9. 2024 – poslušaj tukaj