Športni utrinek – Arheologija žoge

Leta 2020 je mednarodna ekipa arheologov na prazgodovinskem grobišču Yanghai v bližini mesta Turfan na severozahodu današnje Kitajske odkrila tri usnjene žoge. Te v tem trenutku veljajo za najstarejši primer žog za športno aktivnost oziroma trening v Evrazijskem prostoru. Starejše so celo od vseh do danes znanih prizorov ali upodobitev iger/aktivnosti z žogo. Gre za majhne žoge, ki imajo premer 7,4 oziroma 9,2 cm. So iz usnja, notranjost pa je napolnjena z lasmi in drugim mehkim (organskim) materialom. Na »vrhu« so zvezane z vrvjo. Stare so okrog 3.000 let (približno 500 let starejše od ostalih najdenih žog na istem prostoru). Strokovnjaki v tem trenutku še ne vedo natančno za katero vrsto igre so bile žoge uporabljene. Domnevajo, da je šlo za moštveno igro z goli (ciljem), ki je bila razširjena na prostoru, kjer so odkrili žoge, podobno sodobnemu hokeju, golfu ali polu. Hipoteze zaradi pomanjkanja palic ali podobnih rekvizitov, ki so potrebne za opisano starodavno igro, zaenkrat še ni mogoče potrditi.

Za najstarejši primerek žoge velja tista iz Egipta, ki je iz časa okrog 2.500 pr. n. št. Z razliko od omenjenih treh žog je bila egipčanska narejena iz lanenih cunj (ter zavezana na vrhu z vrvico) in je bila uporabljena kot igrača. Odkrita je bila v otroškem grobu na nekropoli na zahodnem bregu Nila južno od Kaira. Civilizacije v Srednji Ameriki so igre z žogo poznale že v času okoli 1.650 pr. n. št., na kar kažejo arheološko odkrite figurice, ki upodabljajo igralce, in več kot 2.300 več ali manj potrjenih igrišč za tekmovanja z žogo. Najstarejši do sedaj odkrit primerek gumijaste žoge iz obravnavane regije pa je iz časa okoli 1.600 pr. n. št.