Brata Gorišek
Olimpijskih bojev v smučarskih skokih v Sarajevu oziroma smučarsko skakalnega centra na Malem polju si ne moremo predstavljati brez bratov Gorišek – Janeza (1933–2023) in Vlada (Lada) (1925–1997).
Ker brata Gorišek v sklopu njunega doprinosa k Planici in smučarskim poletom (skokom) ne potrebujeta posebne predstavitve, naj na tem mestu podamo le kratek življenjepis vsakega posebej. Vlado, starejši od obeh, je leta 1953 diplomiral na Tehniški visoki šoli v Ljubljani. S športom se je najprej srečal kot vsestranski športnik, nato pa ga je življenjska pot zanesla v organizacijska in strokovna dela v športu. Dejaven je bil tudi v Mednarodni smučarski organizaciji. Janez je diplomiral leta 1961 na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Še veliko pred pričetkom študija in tekom njega je bil zagret smučarski skakalec in udeleženec zimskih olimpijskih iger leta 1956 v italijanski Cortini d’ Ampezzo. Vendar je preostanek življenja posvetil snovanju in realizaciji gradbenih projektov, med katerimi so bile številne smučarske skakalnice.
Preden se posvetimo dogajanju v Sarajevu leta 1984, poglejmo še, kako naj bi (po enem od pričevanj) do iger v glavnem mestu Bosne in Hercegovine sploh prišlo. Brata Gorišek sta konstruirala skakalnico Babanovac na Vlašiću blizu Travnika, ob izgradnji poznano kot najjužnejšo in najnaravnejšo skakalnico v Evropi. Na skakalnici so v drugi polovici 70-ih let potekale mednarodne tekme imenovane Pokal Vlašić (v 80-ih so tekme štele tudi za Evropski pokal). Na njih se je zbralo tudi do 12.000 obiskovalcev. Po eni izmed tekem, kateri so bili priča, se je bosanski politični vrh na obilni večerji odločil, da bo s Sarajevom vložil kandidaturo za olimpijske igre, pod geslom »lako ćemo«. Kot kaže zgodovina, jim je uspelo.
Za izgradnjo olimpijskega skakalnega centra v Sarajevu oziroma natančneje na Malem polju sta s svojim predlogom kandidirala tudi brata Gorišek. Njun načrt, ki se je tekom gradnje spreminjal, le bistvo je ostalo nedotaknjeno, je zmagal med dvanajstimi prispelimi predlogi. Mesto skakalnega centra sta določila že ob prvem pregledu terena na Malem polju. Idejo o celostni podobi pa sta črpala iz značilne silhuete minaretov bosanske prestolnice, zaradi česar je trikotnik postal osnovni element vseh delov centra. Gradnja se je začela julija 1980, center pa je bil popolnoma dokončan oktobra 1983. Pred igrami je, zahvaljujoč vizionarstvu bratov Gorišek, veljal za enega najsodobnejših in najinovativnejših skakalnih centrov v Jugoslaviji. Novosti, ki so mu prislužile omenjeno oceno, so bile: pomični nalet na 90-metrski skakalnici, naprava za elektronsko merjenje dolžine skokov »Supersonic«, nova teptalna naprava z valjem, sodniški stolp, ki pokriva obe skakalnici, tribune v območju doskočišča in mesto za kamero, ki pokriva skok od naleta do izteka.
