Bogdan Norčič
Bogdan Norčič se je rodil leta 1953 v Kranju. Že kot mlad fant se je navdušil nad smučarskimi skoki. S pridnostjo in trdim delom si je med leti 1968 in 1982 zagotovil mesto v članski skakalni reprezentanci Jugoslavije. Svoj krstni nastop v svetovnem pokalu je doživel pri svojih 18. letih (decembra 1971), ko je v avstrijskem Innsbrucku zasedel 45. mesto. Zadnjič pa je v svetovnem pokalu skočil v japonskem Saporu (februar 1981) in zasedel 11. mesto.
Svoje prve stopničke v svetovnem pokalu je osvojil 2. januarja 1979, ko je v nemškem Garmisch – Partenkirchnu zasedel drugo mesto. Najuspešnejša sezona je sledila med leti 1980 in 1981. Takrat je kot prvi Slovenec na tekmovanjih svetovnega pokala v japonskem Saporu na dveh zaporednih tekmah osvojil drugo oziroma tretje mesto.
Norčič je bil tudi dvakrat član jugoslovanske reprezentance v smučarskih skokih na olimpijskih igrah. Nastopil je na igrah v Innsbrucku leta 1976, kjer je na srednji skakalnici zasedel 38. mesto, medtem ko je bil na veliki skakalnici 28. Štiri leta kasneje je nastopil tudi na igrah v ameriškem Lake Placidu. Na srednji skakalnici je bil prav na repu uvrstitev (48. mesto), medtem ko je bil na veliki skakalnici 38.
Vsekakor pa se je Norčič v zgodovino smučarskih skokov in neizbrisen spomin Slovencev vpisal 20. marca 1977. Takrat je kot predtekmovalec tretjega tekmovalnega dne v Planici pristal pri svetovnem rekordu – 181 metrov, kar je bilo kar 5 metrov dlje od prejšnje najboljše znamke, ki jo je postavil avstrijski skakalec Toni Innauer (1976). Žal se rekord ni vpisal v uradne zgodovinske knjige, saj je Norčič pri doskoku z rokami podrsal po tleh. Kakšen mejnik je postavil Norčič tistega marčnega dne priča dejstvo, da je mejnik 181 metrov izenačil šele češkoslovaški skakalec Pavel Ploc (bronast na igrah v Sarajevu) leta 1983. Leta 1984 pa je mejnik uspelo preseči finskemu skakalcu Mattiju Nykänenu (zlat in srebrn na igrah v Sarajevu), ki je v nemškem Oberstdorfu postavil nov svetoven rekord pri 182 metrih.
Po končani tekmovalni karieri se je Norčič posvetil trenerskemu delu. Sprva je sicer opravljal različne naloge v državni reprezentanci, kasneje pa je bil več let trener na Japonskem in Nizozemskem. Po opravljenem delu v tujini je med drugim treniral tudi Roberta Kranjca. Pred smrtjo je bil trener v svojem matičnem skakalnem klubu Triglav iz Kranja.
Bogdan Norčič je umrl leta 2004 po dolgotrajni hudi bolezni.
Preden se posvetimo nalogi Bogdana na sarajevskih igrah, na hitro poglejmo še v zanimivo preteklost športne družine Norčič. Tako ded kot oče Bogdana sta bila nogometaša. Ludvik Norčič starejši je bil eden prvih igralcev SK Mure, ko je bila ta ustanovljena leta 1924. Bil je eden najstarejših igralcev kluba in prvi kapetan ekipe. Svojo tekmovalno kariero je Norčič starejši končal nekje sredi 30-ih let. Tudi njegov sin Ludvik »Lali« Norčič mlajši je po drugi svetovni vojni in v 50-ih letih igral za Muro oziroma takratno Soboto. »Lali« se je za nekaj časa preselil na Gorenjsko, kjer se je rodil Bogdan. Po avanturi na Gorenjskem se je vrnil v Muro, kjer je sklenil igralsko kariero.
Bogdan Norčič je v biltenih in uradni literaturi sarajevskih iger naveden, skupaj z Januszom Forteckim, poljskim smučarskim skakalcem, trenerjem in športnim aktivistom, ki je v času pred igrami na skakalnici Vlašić treniral tudi jugoslovansko skakalno reprezentanco, kot vodja predtekmovalcev oziroma predskakalcev na Malem polju. S Forteckim sta torej skrbela, da so bili predtekmovalci pripravljeni na svoj nastop ter tako poskrbeli za pripravljenost skakalnice in dvig vzdušja v izteku.
