Športni utrinek – Kratka zgodovina maratona
Najdaljša atletska tekaška disciplina, ki v splošnem velja tudi za eno najtežjih nasploh je maraton. Uradna razdalja maratona danes znaša 42,195 kilometra.
Ime ‘maraton‘ izvira iz grške legende o atenskem vojaku Filipidu ali Fedijpiju (gr. Φειδιππίδης). Ta bi naj avgusta ali septembra leta 490 pr. n. št., ko so Grki na Maratonskem polju bili zadnje zmagovite bitke proti Perzijcem, kot sel pretekel razdaljo (40 km) med mestecem Maraton in Atenami. Po legendi sodeč je celotno pot do Aten pretekel v polni bojni opremi, ne da bi se ustavil. Namen Filipida je bil, da shujša in se utrudit kar se da in z zadnjimi močmi vdre v skupščino in sporoči »Veselite se, zmagali smo!« (gr. nenikēkamen). To bi mu naj tudi uspelo, saj je po legendi sodeč malce po prihodu in najavi zmage od izčrpanosti umrl.
Četudi so zgodovinska dejstva malce drugačna – Filipid ali Fedijpij je bil zares vojaški sel, vendar ni bi tisti, ki je sporočil veselo novico atenski skupščini, temveč je tekel po pomoč v okoli 240 kilometrov oddaljeno Šparto; selu z veselo novico bi naj bilo ime Thersippos (gr. Θέρσιππος) ali Eukles (gr. Εὐκλῆς), ki pa je sodeč po antičnih virih doživel isto usodo kot Filipid v legendi. Ne glede na mešanje fikcije in zgodovinskih dejstev je legendo leta 1879 v svojo pesem z naslovom Pheidippides vključil Robert Browning (angleški pesnik in dramatik, 1812 – 1889). Ta je tudi vplivala na pobudnike in začetnike modernih olimpijskih iger z baronom Pierrom de Coubertinom na čelu, ki so iskali dovolj spektakularen dogodek za projekt modernih olimpijskih iger. Ideja za matron ali tek od Maratona do griča Pnyx (kraj, kjer so grški filozofi nagovarjali atensko ljudstvo) na prvih olimpijskih igrah v Atenah leta 1896 – okoli 40 kilometrov – je prišla od francoskega jezikoslovca in klasicista Michela Bréala.
Maraton je bil torej del modernih olimpijskih iger vse od začetka. Prvi zmagovalec modernega olimpijskega maratona je postal grški nosač vode Spyridon Louis, ki je zmago posvetil Grčiji in alkoholu. Louis je med tekom spil kar nekaj alkohola, ki bi mu naj pomagal preteči težavno razdaljo. Zaradi tega je vsaj enkrat padel in se sesedel.
Razdalja okoli 40 km je ostala vse do OI v Londonu leta 1908, ko so razdaljo spremenili na današnjih 42,195 km. Možni razlogi so trije: princesa Walesa je želela, da njeni otroci vidijo štart olimpijskega maratona, zato so organizatorji progo podaljšali na 42 kilometrov (26 milj). Na koncu so dodali še 385 jardov (195 m), tako da se je tek končal točno pred kraljevo ložo kralja Edvarda VII. in kraljice Aleksandre. Druga razlaga: kraljica Aleksandra je želela imeti najboljši pogled na cilj olimpijskega maratona, zato so organizatorji progo podaljšali do njene palače. Tretji razlog: maratonska razdalja naj bi bila razdalja med Windsorskim kraljevim dvorcem in olimpijskim stadionom. Londonsko maratonsko razdaljo je maja leta 1921 priznala in potrdila tudi Mednarodna atletska zveza (IAAF). Od tega datuma dalje znaša maraton 42,195 km.
Prvi ženski olimpijski maraton je bil na sporedu leta 1984 na igrah v Los Angelesu. Prva olimpijska zmagovalka je postala Američanka Joan Benoit.
