Športni utrinek – “Arheologija” košarke, nadaljevanje
V današnji rubriki »Športni utrinek« nadaljujemo s kratkim pregledom korenin in razvoja sodobne košarke.
V prvem delu »arheologije« košarke smo se posvetili manj in bolj verjetnim predhodnicam ali vsaj idejnim vzornicam, ki so se razvile na drugi strani Atlantskega oceana, sodobnega športa. V tokratnem prispevku vam bomo predstavili še verjetnejše predhodnice, ki so se igrale in razvijale na evropskih tleh.
Ena takšnih, za katero pa žal manjkajo podrobnejši podatki ali zanesljivejši viri, je igra, ki se je razvila v današnjih francoskih pokrajinah Bretanja in Normandija. Igra, ki bi se naj imenovala cholangae (različna poimenovanja), se je odvijala na velikem pravokotnem igrišču, dolgem tudi do 300 m. Na sredini igrišča je bil pokrit obroč. Cilj igralcev igre je bil spraviti 3–4 kg težko žogo v obroč.
Več znanega je o zelo verjetni predhodnici sodobne košarke – korbballu. Igra se je razvila v 2. polovici 19. stoletja in je zelo hitro postala priljubljena v Nemčiji, ki jo je celo uvrstila v osnovnošolski program in gimnastične dvorane. Igrana in popularna pa je bila še v Avstriji, Švici in na Nizozemskem. Igra je prek avstro-ogrskega šolskega sistema prišla tudi na tla današnje Slovenije. Začetna različica korbballa se je igrala tako na prostem kot v dvorani, pri čemer so mere igrišča variirale. Moštvi je sestavljalo sedem igralcev, od tega je bil eden od njih zadolžen za branjenje koša. Tekmo sta sestavljala dva polčasa, ki sta bila dolga 15 minut. Med njima je bil desetminutni odmor.
Zgodovinski in razvojni preplet sodobne košarke in korbballa se je še bolj zgostil leta 1896. Takrat je nemški telovadni učitelj Friedrich August Wilhelm Theodor Hermann (1835 – 1906) združil nekatere prvine obeh športov in predstavil posodobljen korbball v nemškem Braunschweigu. Na ameriško košarko ga je opozoril njegov sin, ki je emigriral v ZDA. Hermann je ohranil prvotna oziroma osnovna pravila košarke iz ZDA, vendar je igro prestavil ven, igrišče pa razdelil na tri dele. V nasprotju s košarko, kjer so košem leta 1906 dodali značilno tablo, so koši pri korbballu ostali brez table. Poleg tega je Hermann poudaril, da je ta šport zaradi mehkih gibov meta na koš, prepovedanega fizičnega kontakta in manjše žoge (velikost rokometne žoge) še posebej primeren za ženske in dekleta.
