Športni utrinek – Kratka zgodovina košarke na vozičkih
Košarka na vozičkih se je prvič pojavila oziroma so jo prvič pričeli igrali leta 1946. Zasluga za pojav košarke na vozičkih gre predvsem ameriškim vojnim veteranom iz druge svetovne vojne, ki so trpeli za različnimi stopnjami paralize. Igrali so jo v bolnišnicah Veterans Administration v Birminghamu, Kalifornija in Framinghamu, Massachusetts, pa tudi na mornariški postaji Corona, Kalifornija. V Birminghamski bolnišnici so se veterani pomerili celo z zdravniki, ki so tam službovali. Košarka na vozičkih je bila za veterane način rehabilitacije in druženja z drugimi veterani invalidi. Pomagala jim je, da so postali bolj fizično aktivni in izboljšali veščine kot sta koordinacija in komunikacija.
Do leta 1948 se je v ZDA vzpostavilo že šest ekip košarke na vozičkih, ki so predstavljale različne vojaške bolnišnice. Pojav večjega števila ekip je spodbudil dr. Timothyja Nugenta z University of Illinois, da je že naslednje leto (1949) organiziral prvi uradni državni turnir v košarki na vozičkih. Istega leta je bila ustanovljena tudi Nacionalna zveza košarke na invalidskih vozičkih (NWBA) v Združenih državah. Košarka na vozičkih je v ZDA kmalu postala šport številka ena invalidov.
Popularnost košarke na vozičkih se je iz ZDA kmalu pričela širiti tudi onstran Atlantika. Leta 1955 je gostujoča ameriška ekipa košarko na vozičkih prvič predstavila v Angliji. Navdušenost Angležev nad novo športno panogo se je dokazala s tem, da so košarko na vozičkih že leta 1956 uvrstili na tekmovalni program mednarodnih iger Stoke-Mandeville (predhodnica paralimpijskih iger), kjer je na turnirju zmagala ameriška ekipa Pan Am Jets. Košarka na vozičkih je bila uvrščena tudi v tekmovalni program prvih uradnih paralimpijskih iger, ki so leta 1960 potekale v Rimu. Paralimpijski prvak je, tako v kategoriji A kot B, postala reprezentanca ZDA. V kategoriji A jim je na drugem mestu sledila reprezentanca Združenega kraljestva, na tretjem pa reprezentanca Izraela. V kategoriji B je bila na drugem mestu reprezentanca Nizozemske, tretja pa je bila reprezentanca Združenega kraljestva.
Kljub zgodnji popularnosti in organiziranosti košarke na vozičkih je bilo do prvega uradnega evropskega prvenstva potrebno počakati vse do leta 1970, ko je prvenstvo gostil belgijski Brugge. Evropski prvaki so postali Belgijci, pred Francozi in Združenim kraljestvom. Še nekaj časa je bilo potrebnega do organizacije prvega uradnega svetovnega prvenstva, ki je bilo na sporedu (šele) leta 1975. Tako kot prvo evropsko je tudi prvo svetovno prvenstvo gostil belgijski Brugge. Naslova svetovnega prvaka se je veselila reprezentanca Izraela, ki je v finalu premagala reprezentanco ZDA. Tretje mesto na svetovnem prvenstvu sta si razdelili reprezentanci Združenega kraljestva in Nizozemske.
Dekleta so morala na organizacijo ekip in tekmovanj počakati malce dlje kot moški. V ZDA so ženske zanimanje za košarko na vozičkih pokazale sredi 60. let 20. stoletja in se, zaradi pomanjkanja večjega števila interesentk, priključile moškim ekipam. Podobno je bilo tudi drugod po svetu. Leta 1970 je bila v ZDA ustanovljena prva ženska ekipa košarke na vozičkih – ekipa University of Illinois Ms. Kids. Na svojo prvo uradno in nasploh prvo žensko tekmo košarke na vozičkih je morala ekipa Ms. Kids počakati do leta 1973, ko je bila ustanovljena še druga ženska ekipa – Southern Illinois University Squidettes. Leta 1977 je podiplomski študent Univerze v Illinoisu Bob Szyman predložil delegatom NWBA predlog za ustanovitev ženskega oddelka. Po potrditvi predloga je bilo oblikovanih šest ekip, ki so leta 1978 tekmovale na prvem državnem turnirju, ki ga je gostila Univerza v Illinoisu.
Kljub zapletom in težavam pri oblikovanju ekip in tekmovanj so košarkarice na vozičkih prvič nastopile, kot del tekmovalnega programa, na paralimpijskih igrah leta 1968, ki so potekale v izraelskem Tel Avivu. Paralimpijske prvakinje so postale košarkarice Izraela, na drugem mestu so pristale košarkarice Argentine, tretje pa so bile Američanke. Sledilo je evropsko prvenstvo, ki ga je leta 1974 gostil francoski Ploemeur. Najboljše košarkarice na vozičkih v Evropi so postale reprezentantke Nemčije, sledile so jim reprezentantke Francije, tretje mesto pa je zasedla reprezentanca Jugoslavije. Do prvega uradnega svetovnega prvenstva ženske košarke na vozičkih je bilo potrebno počakati še kar nekaj časa. Organizirano je bilo namreč šele leta 1990 in je potekalo v francoskem Saint-Étiennu. Prve svetovne prvakinje so postale Američanke, pred Nemkami in Kanadčankami.
V Sloveniji se je košarka na vozičkih igrala že pred letom 1969, ko je bila ustanovljena Sekcija paraplegikov in tetraplegikov Slovenije. Igranje košarke na vozičkih se je natančneje pričelo leta 1965 v okviru medicinske rehabilitacije v takratnem Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Košarka je bila prva povezovalna in organizirana kolektivna igra za invalide. Kljub priljubljenosti košarke na vozičkih se na ravni nekdanje Jugoslavije ni organiziralo nobenega rednega tekmovanja oziroma lige. Prvič smo Slovenci svojo ligo košarke na vozičkih dobili leta 1991. Državnemu prvenstvu se je v sezoni 2002/2003 pridružilo še regionalno tekmovanje v košarki na vozičkih, ki pa je zaradi različnih težav v sezoni 2003/2004 že propadlo. Obudilo se ga je leta 2008, ko je dobilo tudi novo ime: NLB Wheel liga.
