Miloš Kosec
Miloš Kosec je bil vsestranski in odličen športnik. Obvladal je tako atletiko, smučanje, odbojko kot različne športne igre. Bil je tudi eden od pionirjev, prvih učiteljev in izoblikovanih slovenskih košarkarskih igralcev. S svojo samozavestjo, optimizmom in karizmo je pustil globok pečat v slovenski košarki. Rojen je bil 19. septembra 1917 v vasi Bučka na Dolenjskem. Že pred drugo svetovno vojno je svoje življenje posvetil športu, zaradi česar se je vpisal na takratno Višjo šolo za telesno vzgojo v Beogradu. Prav v času študija se je zaljubil v košarko, ki je za nekaj časa postala njegov šport številka ena. Med vojno je bil Kosec vpoklican v vojsko, pri čemer je bil nekaj časa del in se uril pri zavezniški vojski. V italijanskih vadbenih oporiščih je s pomočjo ameriških vojakov še celoviteje spoznal in odkril košarko kot športno panogo.
Takoj po vojni je Kosec postal učitelj na ljubljanskih I. (danes Vegova), II. državni (danes Poljane) in klasični gimnaziji (ukinjena leta 1965). S sposobnostjo odličnega podajanja znanja in dobrega vodje je dijake sprva navdušil nad novo in takrat njim popolnoma nepoznano igro – košarko. Ker so bili pogoji za vadbo slabi in igrišča za košarko v Ljubljani prava redkost, se je moral profesor Kosec znajti kakor je vedel in znal. Med drugim je spodbujal gradnjo ali vsaj ureditev igrišč, organiziral ali sam prevzel dobavo žoge ali copat, ki so bila tako kot igrišča prava rariteta v povojni Ljubljani. Kmalu je sledila, po nekaterih podatkih, prva uradna košarkarska tekma na slovenskih tleh. 14. oktobra 1945 je bila na sporedu tekma med I. državno gimnazijo (danes Vegova) in IV. državno gimnazijo (danes Bežigrad). Z rezultatom 30 : 20 so slavili igralci I. gimnazije, pod budnim očesom profesorja Kosca.
Zagnanost Kosca in navdušenje njegovih dijakov nad košarko je spodbudilo tedanje vodstvo FD Svobode, da so med svoje sekcije uvrstili tudi košarko. Oblikovala se je prva košarkarska ekipa Svobode, ki je bila sestavljena večinoma iz Koščevih dijakov. Slednji je v klubu počel praktično vse bil je hkrati igralec, trener, glavni organizator, sodnik, načelnik košarkarske sekcije in nesporen vodja prve generacije ljubljanskih košarkarjev. Igralci Svobode so sčasoma za svoje treninge pridobili na razpolago dvorano na Taboru, ki pa ni imela košev. Kosec in ekipa so se hitro znašli, ko so med šaro hišnika Štembala našli star železen obroč, ki so ga pritrdili na steno in pridobili vsaj en koš. Trening se je lahko nemoteno pričel. Kasneje so po uspešnem pogajanju z vodstvom Svobode dobili tudi prave koše.
Poleg Svobode je v Ljubljani svojo košarkarsko sekcijo imel tudi FD Udarnik, ki je bil glavni rival Koščevega moštva. Po enem in edinem derbiju (20. marec 1946), ki se je končal z zmago Svobode je ekipa Udarnika razpadla. Sledilo je združenje košarkarjev, ki so od danega trenutka nastopali le za Svobodo. Pridno so trenirali in 14. aprila 1946 dočakali »ognjen krst« na Reki, ko so igrali proti domačemu moštvu Torpeda. Koščeva ekipa je izgubila z visokih 91 : 12. Kljub visokemu porazu so košarkarji odšli z Reke z novimi spoznanji in izkušnjami.
Nekoliko kasneje, natančneje 17. avgusta 1946, je sledilo prvo slovensko državno prvenstvo. Na letnem telovadišču Tivoli v Ljubljani so se za naslov prvaka pomerila tri (moška) moštva – Svoboda Ljubljana, Železničar Maribor in Mura Murska Sobota. Prvaki so postali košarkarji Svobode. Omenjena organizacija državnega prvenstva je slovenskim prvakom v košarki prinesla tudi vabilo na jugoslovansko državno prvenstvo, ki je potekalo v začetku septembra istega leta v Beogradu. Svoboda je osvojila skupno sedmo mesto (od osmih udeležencev). Prvaki so postali košarkarji Crvene zvezde, ki so izkoristili odločitev Jugoslovanske košarkarske zveze, ki ni upoštevala rezultatov Kvarnerja z Reke, gostujoče ekipe na turnirju. V nasprotnem primeru bi bili prvaki prav košarkarji z Reke.
Leta 1947 se je Svoboda preimenovala v Enotnost in bolj ali manj nadaljevala z uspešnimi igrami in razvojem slovenske košarke. Kosec je svojo aktivno pot košarkarja zaključil leta 1950, ko se je v košarki posvetil izključno sojenju. Istega leta je bila ustanovljena tudi Košarkarska zveza Slovenije (KZS), katere prvi predsednik je postal Tine Benedičič. Miloš Kosec je kot prvi v zvezi opravljal nalogo strokovnega referenta.
Vzporedno s predanostjo in delom v košarki, se je Kosec ukvarjal in razvijal slovensko odbojko. V času med leti 1946 in 1949 je organiziral srednješolska prvenstva v odbojki in sestavil mladinsko odbojkarsko moštvo Enotnosti. Pod njegovo taktirko so odbojkarji pričeli tudi z rednimi sistematičnimi treningi, ki so jih, tako žensko kot moško ekipo Enotnosti, pripeljali do mladinskih državnih prvenstev Jugoslavije leta 1947 v Kruševcu (Srbija) in leta 1948 v Samoboru (Hrvaška). Leta 1949 je Kosec iz mladinskih ekip sestavil članski ekipi Enotnosti. Tako kot v košarki, se je tudi v odbojki Kosec na koncu svoje aktivne poti posvetil sojenju in opravljanju naloge strokovnega vodje pri novoustanovljeni (1950) Odbojkarski zvezi Slovenije (OZS).
Kot da košarka in odbojka ne bi bili dovolj, se je Kosec v času aktivnega ukvarjanja s športom posvečal tudi atletiki. Ne samo, da jo je treniral, temveč je bil tudi aktiven tekmovalec, in sicer v deseteroboju, metu krogle, diska in kladiva.
Umrl je 21. maja 1996.
