Športni utrinek – Kratka zgodovina meta diska
Met diska je bil znan že za časa življenja starogrškega pesnika Homerja (9. in/ali 8. stoletje pr. n. št.), ki ga omenja v obeh svojih najbolj znanih delih – Odiseji in Iliadi. V antiki je bil met diska del peteroboja (ki je vključeval še kratek tek (stadion), met kopja, skok v daljavo in rokoborbo) in v sklopu le tega vključen v antične olimpijske igre. Prvič bi naj bil met diska na antičnih olimpijskih igra leta 708 pr. n. št. Takrat so morali atleti disk vreči s ploščadi, ki je merila 60 x 70 centimetrov. Prvotno je bil disk iz kamna, sčasoma pa so ga začeli izdelovati iz brona, svinca ali železa. Primerki, ki so jih pridobili s pomočjo arheoloških izkopavanj, so se med seboj razlikovali. V povprečju so imeli premer od 17 do 35 centimetrov, debelino med 4 in 13 milimetri, tehtali pa med 1,3 in 6,6 kilograma (v povprečju 2,5 kilograma). Večina diskov je bila okrašena z napisi in verskimi simboli. Razlika v teži je bila posledica različnih standardov v grških polisih (mestna država). Poleg tega so bili diski za dečke lažji kot za odrasle. Nekateri diski v antiki niso bili namenjeni tekmovanju ampak le božjim daritvam in se jih ni smelo metati.
Izvor meta diska ni povsem znan. Ena od teorij je, da izvira iz vojske in njenih praktičnih problemov. Vojaki v antiki so imeli večkrat težave s prečkanjem rek in drugih naravnih preprek, predvsem zaradi okornosti in teže njihove opreme. Tako so, da bi se znebili odvečne teže, najprej čez reko ali kakšno drugo prepreko vrgli del svoje opreme in kasneje lažji in bolj spretni še sami prečkali le to. Predvsem metanje sulic in ščitov so vojaki spremenili v tekmovanje. Iz tehnike metanja enega bi naj nastal met kopija iz drugega pa met diska.
Tudi staroindijska literatura, kot so dela Rigveda, Ajurveda in Puranah, omenja nekakšen met nazobčanega diska (ang. Sudarshana Chakra, sanskrt सुदर्शनचक्र). Predvsem povezuje disk s hindujskim bogom Višnujem, ki ga nemalokrat predstavi kot njegov atribut. Nekateri strokovnjaki sklepajo, da gre za grško helenistični vpliv, saj se disk kot atribut omenjenega boga pojavlja od zgodnega srednjega veka (okoli leta 500 pr. n. št.).
Vse do sredine 19. stoletja je met diska ostal (pozabljeno) antično tekmovanje ali zanimivost materializiran v kipih in risbah. Sčasoma so se pozabili tehnika in posebnosti diska kot športnega pripomočka. Športniki, navdušenci in vaditelji, ki so želeli oživeti met diska, so prebili prenekatero uro ob študiranju, poizkušanju ter raziskovanju pozabljenega znanja in osnov meta diska. Leta 1882 je učitelj telovadbe v nemškem Magdeburgu Christian Georg Kohlrausch (1851 – 1934) s svojimi študenti objavil temeljno delo z naslovom Der Diskus. Anleitung zur Einführung des Diskuswerfens auf unseren Turn- und Spielplätzen. Prvi atlet, ki je disk vrgel na način kot to počnejo metalci diska danes, torej z vrtenjem celega telesa, je bil v zadnjih letih 19. stoletja Čeh František Janda-Suk. Ta je tehniko razvil s pomočjo opazovanja in proučevanjem položaja znamenitega antičnega kipa imenovanega Diskobólos (slov. Metalec diska). Po nekaj letih razvijanja tehnike je s to na olimpijskih igrah leta 1900 v Parizu osvojil srebrno medaljo.
Met diska je bil del modernih olimpijskih iger vse od začetka, torej od leta 1896, ko so igre potekale v Atenah, kjer je prvi olimpijski prvak postal Američan Robert Garrett. Metalci so disk na prvih igrah metali z nagnjenega podstavka. Že na naslednjih igrah (1900 v Parizu) in vse do iger v Stockholmu leta 1912 so metali disk s tal oziroma iz kroga s premerom 2,13 metra, vendar tako z levo kot desno roko. Že omenjene stockholmske igre so uvedle današnji premer kroga, ki znaša 2,5 metra, ter en in pol obrat telesa pri metu.
Ženske so v metu diska na olimpijskih igrah prvič nastopile leta 1928 v Amsterdamu. Takrat so lahko tudi prvič nastopile v atletiki, met diska pa je bila edina ženska atletska disciplina pri kateri so metale. Prva olimpijska prvakinja je postala Poljakinja Halina Konopacka.
Današnji diski tehtajo dva kilograma za moške (kar pomeni, da so bili antični diski v povprečju za pol kilograma težji) in en kilogram za ženske. Za moške ima disk v povprečju 22 centimetrski premer, medtem ko ima disk za ženske v povprečju 18 centimetrov premera. Večinoma so izdelani iz lesa, plastike, fiberglasa ali ogljikovih vlaken s kovinskim obročem ali jedrom.
Met diska skriva še eno zanimivost. Je edina atletska disciplina, pri kateri je ženski svetovni rekord daljši kot moški. Ženski svetovni rekord je leta 1988 v nemškem Neubrandenburg postavila vzhodnonemška atletinja Gabriele Reinsch in znaša 76,80 metra. Moški svetovni rekord je postavil litvanski atlet Mykolas Alekna letos (2025) v Ramoni, ZDA in znaša 75,56 metra.
