Adolf (Adi) Klojčnik
Adolf (Adi) Klojčnik je bil rojen 24. aprila 1917 v vasi Mihovci pri Veliki Nedelji. Leta 1951 je uspešno dokončal Višjo šolo za telesno vzgojo (kasneje Državni institut za fizkulturo – DIF) v Beogradu, kjer je še podrobneje spoznal košarko in se, tako kot nekateri drugi pionirji slovenske košarke, še bolj navdušil nad vzhajajočo športno panogo. Slednjo so Klojčniku in drugim poleg profesorjev predstavili tudi drugi študentje, ki so košarko spoznali med lastnim študijem na Češkem.
Pred uspešno akademsko in visokošolsko kariero, vendar že kot navdušenec nad košarko, je Klojčnik deloval kot profesor telesne vzgoje na gimnaziji v Murski Soboti. S poudarkom, da je to igra, v kateri se uživa in utrjuje kolektivni duh, je nad košarko navdušil murskosoboške gimnazijce. Ti so prvine košarke sprva spoznavali pri Klojčnikovih urah telesne vzgoje. Kmalu pa so gimnazijci novo športno panogo trenirali in se v njej merili ob jutranjih in večernih urah na teniškem igrišču pri nogometnem klubu Mura, kjer so postavili in zasilno uredili koše in košarkarsko igrišče. Sledila je, pod Klojčnikovim vodstvom, selitev k domu Partizan v Murski Soboti, kjer so dobili pravo košarkarsko igrišče. Že leta 1947 so v Murski Soboti ustanovili Fizkulturno društvo Svoboda, ki je med drugimi imelo tudi košarkarsko sekcijo, katerega je kot igralec-trener vodil prav Klojčnik. Največ igralcev Svobode je prihajalo prav iz vrst Klojčnikovih gimnazijcev. Leta 1948 se je Adi preselil v Ljubljano in prevzel delo referenta za šolsko telesno vzgojo na Republiškem komiteju za fizkulturo.
V istem letu, ko se je preselil v slovensko glavno mesto, je pričel tudi s sojenjem košarkarskih tekem. Prav temu je v nadaljevanju svoje kariere v okviru košarke, tako v teoriji kot praksi, posvečal največ pozornosti. Bil je tudi eden od ustanoviteljev Košarkarske zveze Slovenije, katere ustanovna skupščina je potekala 15. januarja 1950. Sledilo je leto 1954, ko je Klojčnik pridobil mednarodno licenco za delo pod okriljem Fibe in s tem postal prvi slovenski mednarodni košarkarski sodnik. Znotraj Fibe pa ni opravljal le sodniških nalog, temveč je bil tudi komisar na mednarodnih tekmah. Kljub ugledu in slovesu vrhunskega sodnika se Klojčnik ni mogel izogniti kakšnemu incidentu, ki je bil posledica njegovega sojenja. Tako so navijači KK Ljubljane po tekmi zvezne jugoslovanske košarkarske lige maja 1958, ko je njihov klub izgubil proti mestnemu tekmecu Olimpiji, Klojčniku pokvarili motor. Prerezali so mu vse žice in spustili obe zračnici.
Ob delovanju v košarki je tudi uspešno opravljal službo najprej na srednji, nato višji in visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Leta 1970 je celo postal direktor Visoke šole za telesno kulturo, na kateri je od istega leta predaval predmet Metodika in teorija športnih iger. Leta 1977 je na isti šoli (kasneje Fakulteti za telesno kulturo) uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo in pridobil naziv doktor kinezioloških znanosti.
Za svoje delo v košarki in na pedagoškem področju je Klojčnik prejel številne nagrade in priznanja. Med temi gre izpostaviti zlato plaketo košarkarske zveze Jugoslavije, ki jo je prejel leta 1969 in Bloudkovo nagrado, ki jo je leta 1986 prejel z razlago »za dolgoletno pedagoško, organizacijsko in znanstveno delo v športu«.
V času službovanja v Murski Soboti je bil Klojčnik tudi aktiven igralec in del namiznoteniške sekcije pri Fizkulturnem društvu Svoboda.
Umrl je v Ljubljani 4. januarja 2004.
