Velibor (Borči) Frelih
Velibor (Borči) Frelih se je rodil leta 1929. Pred vojno je skupaj z družino 12 let živel v mariborski železničarski koloniji, ki predstavlja najstarejše delavsko naselje v Sloveniji. V času vojne vihre je bila družina Frelih pregnana v srbsko Kraljevo, kjer so prisilno ostali štiri leta. Prav v Srbiji je Frelih dobil vzdevek, po katerem ga pozna večina ljubiteljev mariborske košarke – Borči. Sprva so mu ga nadeli starši, kasneje pa se je med vrstniki in sosedi prijel z dodatkom Slovenac (Borči Slovenac). Proti koncu vojne se je družina lahko vrnila v ljubljeni Maribor.
Že kot otroka so Freliha zanimale igre z žogo, med vrstniki pa je blestel predvsem v igri med dvema ognjema. Ob vrnitvi v Maribor in včlanitvi v Fiskulturno društvo Železničar je zanj nastopal v tenisu in odbojki. Kmalu je s somišljeniki presedlal na košarko in tako so že leta 1945 pri omenjenem društvu pričeli z organizirano vadbo nove športne panoge, ki je bila sprva le dopolnilo že uveljavljenim panogam. Vztrajnost in vizija Freliha ter njegovih soigralcev in dobro delo društva so novoustanovljeno košarkarsko moštvo Sindikalnega športnega društva (SŠD) Železničar že leta 1946 popeljali na prvo prvenstvo Slovenije v košarki, ki je potekalo v Ljubljani. V premierni izvedbi prvenstva jim ni uspelo stopiti na sam vrh. Prav nasprotno, s precej visokim rezultatom, so izgubili obe odigrani tekmi. Toda prvo prvenstvo jim je bilo odlično izhodišče, ki so mu sledile redne uvrstitve na različna tekmovanja po Sloveniji in Jugoslaviji. Leta 1949 jim je uspel prvi veliki met, saj so postali prvaki Slovenije, do leta 1957 pa so ta uspeh ponovili kar desetkrat. Leta 1954 so bili že kot Železničarski košarkarski klub (ŽKK) Maribor uspešni tudi v kvalifikacijah za prvo zvezno jugoslovansko ligo, a so v njej žal obstali zgolj v sezoni 1955.
Frelih je bil v obdobju največjih uspehov Železničarja ves čas del prve ekipe – bil je tudi prvi kapetan v zgodovini kluba. Vzporedno z aktivno igralsko kariero je uspešno opravljal tudi vlogo odbornika in klubskega funkcionarja ter ob vsaki priložnosti zbiral tudi finančna sredstva za delovanje kluba. Skupaj z Rudijem Vračkom, ki je bil kot igralec-trener glavni pobudnik organiziranega uveljavljanja in razvoja košarke, je skrbel za vzpon in utrditev mariborske košarke. Svojo aktivno igralsko pot je Frelih končal leta 1955, torej neposredno po izpadu Železničarja iz zvezne jugoslovanske košarkarske lige. Ker mu strog profesionalizem ni ustrezal, je na lastno željo pričel trenirati mlajše in starejše pionirje. Njegovo delo z mladimi je zajemalo tudi iskanje talentov. Trenerski vlogi in delu z mladimi je ostal neprekinjeno zvest nadaljnjih 27 let. V tem času so pod njegovim vodstvom vzniknili vrhunski košarkarji, med njimi kasnejši svetovni prvak Peter Vilfan, Jože Jagodnik, Stane Kuntu, Boris Dobrin idr. Tako kot v času aktivnega igranja je tudi v času trenerske kariere neutrudno zbiral sredstva za klub ter ga z lastnim prostovoljnim delom ohranjal pri življenju. S tem je nadaljeval tudi po upokojitvi oziroma zaključku trenerske poti. Sodeloval je pri skorajda vseh delovnih akcijah kluba, vključno z gradnjo klubskih prostorov in dvorane v športnem parku Tabor, ki je bila dokončana leta 1996. Kljub vsem naporom Freliha pa je košarkarski klub Železničar zaradi finančnih težav prvič ugasnil leta 2006, nato pa še leta 2015. Preživela je le otroška in mladinska košarka.
Vse našteto je Frelih opravljal vzporedno z redno službo. Zaposlen je bil na banki. Po njegovih besedah je dopoldne opravljal redno delo, popoldne in v večernih urah pa prostovoljno košarkarsko delo. Zaradi tega je trpela tudi družina, ki ni bila vselej navdušena nad njegovim obsežnim delovanjem v košarki.
Za svoje delo in prizadevanja je Frelih prejel več priznanj. Oktobra leta 1980 je s strani Košarkarske zveze Slovenije prejel zlato priznanje za požrtvovalnost in delo v košarki. Leta 1999 je Združenje košarkarskih trenerjev Slovenije uvedlo posebno priznanje za doprinos k strokovnemu delu z mladimi, ki ga je Frelih prejel leta 2001. Leta 2026 je ŽKK Maribor želel poimenovati prenovljeno igrišče v dvorani ŽŠD po Petru Vilfanu, vendar je slednji to čast odklonil in predlagal, da se dvorana poimenuje prav po Frelihu. Kot je povedal Vilfan, bodo mladi s tem, ko se bodo spraševali, kdo je »Borči«, ohranjali spomin na Freliha, ki je preminil 4. avgusta 2026.
* Na prikazni sliki je Ekipa ŽKK Maribor leta 1949, ko je prvič postala prvak Slovenije. Frelih je prvi z leve. Vir fotografije: Žnidarič, Marjan in Gomzi, Zmago, Železničarsko športno društvo Maribor 1927-2007, Maribor 2007. Objavljeno z dovoljenjem: Aleša Antolinca.