So šampioni. In so legende.

Peter Prevc je športnik, ki je pustil globok pečat na športnem področju, poskrbel za skakalno evforijo v Sloveniji in pri svojih mladih letih dosegel skoraj vse, kar je v smučarskih skokih in poletih mogoče doseči. Rojen leta 1992 kot najstarejši izmed petih bratov in sester je skupaj s sorojenci soustvarjal izjemno poglavje športne zgodovine. In čeprav je v mlajših letih preizkušal različne športe – rokomet,  plavanje, atletiko in nogomet –, se je na koncu odločil za skoke.

Prvi skoki

Svojo skakalno pot je začel pri devetih letih v domači Dolenji vasi na skakalnici, bolj znani pod imenom Bregarca. 25-metrska skakalnica leži le nekaj metrov od hiše, v kateri je odraščal, načrte zanjo pa je v začetku 50-ih let prejšnjega stoletja pripravil nihče drug kot človek mnogoterih talentov, inž. Stanko Bloudek.

Profesionalna pot

Peter je svoj talent razvijal in svoje znanje nadgrajeval kot član SK Triglav Kranj. Še preden je v sezoni 2009/2010 debitiral v svetovnem pokalu na tekmi v Lillehammerju, je februarja 2009 nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu, zatem pa pometel s konkurenco na Zimskem olimpijskem festivalu evropske mladine v Szczyrku. Kmalu je debitiral tudi na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju in poletih ter začel nabirati nova odličja. Med prelomne dosežke zagotovo štejejo prve stopničke na tekmi svetovnega pokala leta 2011, prva ekipna zmaga leta 2012 (osvojil jo je skupaj z Robertom Kranjcem, Jurijem Tepešem in Juretom Šinkovcem), prve samostojne stopničke na svetovnem prvenstvu leta 2013 ter prva samostojna zmaga na tekmi za svetovni pokal leta 2014.

Olimpijske sanje

Posebno oglavje v Petrovi karieri so zagotovo tudi olimpijske igre, na katerih je kar štirikrat zastopal barve Slovenije – Vancouver 2010, Soči 2014, Pjongčang 2018, Peking 2022 – ter se dvakrat vrnil domov s celotno barvno paleto olimpijskih odličij. V Sočiju je na stopničke stopil v posamičnih tekmah (srebrna medalja na srednji in bronasta medalja na veliki skakalnici), v Pekingu pa so mu ob ekipni srebrni medalji družbo delali Lovro Kos, Cene Prevc in Timi Zajc ter ob mešani ekipni zlati medalji Urša Bogataj, Nika Križnar in Timi Zajc.

Ni meja

Peter je nizal odličja ob boku številnih rekordov. Tako je v Vikersundu kot prvi v zgodovini poletel 250 m, v Planici mu je istega leta (2015) uspel t. i. popolni polet, ko si je za slog od vseh sodnikov prislužil najvišjo možno oceno 20, novoletno turnejo je osvojil z rekordnim številom točk (1.139,4), v Kulmu je popravil rekord letalnice na 244 m ter svojo najboljšo sezono zaključil z 2.303 točkami, 15 zmagami in 22 uvrstitvami na stopničke. Kar štirikrat zapored je bil razglašen tudi za slovenskega športnika leta. Skupaj z bratom Domnom pa sta se leta 2015 zapisala v zgodovino tudi kot prva brata, ki sta sočasno stala na stopničkah svetovnega pokala.

Manj znane anekdote

Njegovo izjemno pot je spremljala tudi kakšna manj znana anekdota. V času, ko je bil Peter v vrhunski formi, bi moral njegov oče, med drugim mednarodni sodnik v smučarskih skokih, v Oslu prvič soditi na tekmah svetovnega pokala, kar pa ni bilo povšeči Norvežanom. Posledično se je uvedlo pravilo o prepovedi sojenja sorodnikom.

Zaključek profesionalne kariere

Z mislijo o zaključku svoje športne poti se je Peter potihoma srečeval že nekaj časa, vse od olimpijskih iger v Pekingu. Toda kako se vrhunski športnik, kot je Peter, poslovi? Tako, kot je želja marsikaterega športnika – s še zadnjo zmago. In to mu je tudi uspelo. Svojo bogato športno kariero je sklenil v dolini pod Poncami, kjer jo je okronal najprej z zmago v posamični tekmi ter nato še z drugim mestom v ekipni tekmi. Slovencem se je vtisnil v srce in spomin kot preprost človek in velik športnik oziroma, z drugimi besedami, zapisal se je kot LEGENDA.