Svetovni pokal v slalomu na divjih vodah v Tacnu

Muzej športa je bogatejši za neprecenljive predmete športne dediščine

Med 29. in 31. majem 2026 je Kajakaški center Tacen gostil svetovni pokal v slalomu na divjih vodah. Vrhunski športni dogodek je privabil več kot 200 izjemnih kajakašev in kanuistov iz 35 držav, ki so se merili z zahtevnimi brzicami reke Save.
V soboto, 30. maja, sta tekmovanje z velikim zanimanjem spremljala tudi sodelavca Muzeja športa, dr. Aleš Šafarič in dr. Tadej Curk. Da pa je bil njun obisk še toliko bolj plodovit, so poskrbeli vrhunski krotilci divjih voda – Benjamin Savšek, Peter Kauzer ter Tone in Simon Hočevar –, ki so muzeju v trajno hrambo predali nekaj svojih zgodovinskih športnih predmetov.

Zgodovinska vesla in čelade družine Hočevar

Tone Hočevar je muzeju podaril leseno kanuistično veslo, s katerim je leta 1972 nastopil na olimpijskih igrah v Münchnu. Veslo krasi rdeča črta, ob predaji pa je Tone pojasnil anekdoto o njenem nastanku. Povedal je, da je na olimpijskih igrah oglaševanje strogo prepovedano, zato je veslo v prostor z opremo pretihotapil, eden od organizatorjev pa mu je del napisa prebarval z rdečo. Dodal je, da prav to veslu daje zgodovinsko vrednost, hkrati pa oprema nazorno prikazuje, s kakšno opremo so tekmovali v tistem času.

Kos opreme je doniral tudi njegov sin Simon Hočevar, ki je v svoji bogati karieri nastopil na olimpijskih igrah v Atlanti, Sydneyju in Atenah. Muzej bo odslej hranil čelado, s katero je Simon tekmoval na svojih zadnjih igrah v Grčiji leta 2004.

Olimpijska dediščina Kauzerja in Savška

Peter Kauzer, ki je doslej nastopil na kar petih olimpijskih igrah – v Pekingu, Londonu, Riu de Janeiru, Tokiu in Parizu – ter se leta 2016 v Riu veselil tudi srebrne medalje, je prav tako obogatil muzejsko zbirko, kajti muzeju je poklonil tekmovalni komplet, v katerem je nastopil na olimpijskih igrah v Tokiu. V pogovoru nam je zaupal, da si naš poziv po predaji predmeta za muzejsko zbirko šteje v čast, saj tako pustiš nek pečat v športu.

Na istih igrah v Tokiu je z osvojeno zlato medaljo navdušil kanuist Benjamin Savšek. Tudi on je muzeju predal pomemben del svoje športne poti, in sicer podpisano startno številko, s katero je leta 2017 v francoskem Pauu osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka. Do predaje jo je hranil doma v vitrini, za novo mesto v muzeju pa se je odločil, ker bo v njem »nosila še neko večjo vrednost in bo tako zabeležen zgodovinski dogodek«, nam je dejal po predaji. Ta zmaga mu je še posebej veliko pomenila, saj je bil pred tem na svetovnih prvenstvih dvakrat drugi.

Ohranjanje športne dediščine in delo Muzeja športa

Ob uradni predaji se je vsem športnikom toplo zahvalil vodja Muzeja športa dr. Aleš Šafarič. Izpostavil je, da muzej sicer hrani veliko dragocenih predmetov, vendar pa je bil na področju kajaka in kanuja doslej primanjkljaj. Ta dogodek je bil zato izjemna priložnost za zapolnitev vrzeli in neprecenljivo obogatitev slovenske športne dediščine. Ob tem je pozval vse obiskovalce, da so tudi sami aktivni varuhi športne dediščine in pripomorejo k njenemu ohranjanju, saj gre za našo skupno nalogo in cilj.

Tovrstne donacije aktivnih in nekdanjih vrhunskih športnikov ter športnic imajo za delo Muzeja športa in širšo družbo globok ter večplasten pomen. Na tak način muzej uspešno zapolnjuje vrzeli v svojih zbirkah in ustvarja celostno sliko slovenske športne zgodovine.
Toda muzej ne zbira zgolj predmetov, temveč tudi zgodbe, ki dihajo. Osebne anekdote športnikov in športnic dajejo predmetom resnično “dušo”, muzeju pa to omogoča, da obiskovalcem namesto suhoparnih dejstev ponudi navdihujoče zgodbe o iznajdljivosti, trdem delu in športnem duhu.