Ženska košarka v Sloveniji do osamosvojitve
Leta 1930 je bila v Italiji ustanovljena ena prvih ženskih košarkarskih lig na svetu. Že na samem začetku sta v njej pečat pustili tudi košarkarici slovenskih korenin (Maria Kosovel (Coselli) in Ada Novak). Na Slovenskem so košarko – ali njej podobno igro – v sklopu telesne vzgoje začeli igrati konec tridesetih let 20. stoletja. V Škofjo Loko jo je iz Anglije prinesla sestra Angela Bahovec, igrale pa so jo varovanke tamkajšnje Zasebne dekliške meščanske šole. Pravi razcvet pa je ženska košarka doživela po drugi svetovni vojni, ko so slovenski klubi vstopili v jugoslovanski ligaški sistem in v njem uspešno tekmovali skoraj pet desetletij.
Med letoma 1946 in 1991 je v najvišji jugoslovanski ligi nastopalo osem slovenskih ženskih klubov. Ljubljanska Olimpija, Železničar, Slovan, Ježica ter mariborski Branik (pozneje Marles) so tvorili jedro slovenske ženske košarke in desetletja vzgajali vrhunske generacije igralk.
Olimpija je v petdesetih in šestdesetih letih veljala za enega najmočnejših klubov zunaj Beograda, v osemdesetih letih pa je vodilno vlogo prevzel KK Ježica. Klub se je redno uvrščal v zaključne dele državnega prvenstva, vrhunec pa je bila osvojitev Pokala Jugoslavije v sezoni 1988/89.
Jugoslovanska ženska košarkarska reprezentanca je bila med letoma 1954 in 1991 stalna članica evropskega vrha. V tem obdobju je osvojila:
- štiri srebrne medalje na evropskih prvenstvih (1968, 1978, 1987, 1991),
- dve bronasti medalji na evropskih prvenstvih (1970, 1980),
- srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu leta 1990,
- bronasto medaljo na olimpijskih igrah leta 1980 ter srebrno medaljo leta 1988.
K tem uspehom so pomembno prispevale tudi slovenske košarkarice. Leta 1968 je reprezentanca v Messini osvojila prvo zgodovinsko medaljo na evropskih prvenstvih – srebro, pri katerem sta imeli pomembno vlogo Meta Štoka Debevec in Marjana Bremec. Deset let pozneje je nova generacija osvojila še eno evropsko srebro, med njenimi nosilkami pa je bila Nana Guberinič.
V osemdesetih letih je mladinska reprezentanca osvojila naslov evropskih prvakinj in bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu, kar je napovedalo prihod nove generacije kakovostnih igralk. V istem obdobju je Ježica s svojo mladostjo, kakovostjo in pogumno igro premikala meje slovenskega klubskega športa. Osvojitev Pokala Jugoslavije v sezoni 1988/89 ostaja eden največjih dosežkov slovenskih ženskih klubov v času nekdanje skupne države.
V letu 2026 je Muzej športa pridobil pet fotografskih fondov slovenskih košarkaric, ki so bili evidentirani, digitalizirani in vključeni v muzejsko fototeko. To so fondi Marjane Bremec Homar, Mete Štoka Debevec, Nataše Šiško, Danice Nane Guberinič in Silve Penko. Z digitalizacijo in ustrezno dokumentacijo je bilo zagotovljeno njihovo dolgoročno varovanje, raziskovalna obdelava ter dostopnost za javnost. Izvedbo programa digitalizacije, urejanja fototeke in objav je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport, za kar se ji iskreno zahvaljujemo.
