Polona Dornik
Polona Dornik se je rodila 20. novembra 1962 v Trbovljah. V domačem kraju je obiskovala Osnovno šolo Ivana Cankarja, kjer je naredila tudi prve košarkarske korake. Že kot najstnico jo je pot pripeljala v Ljubljano. Leta 1977 jo je kot eno najperspektivnejših slovenskih mladih igralk v svoje vrste povabila Brest Olimpija. V novem klubu, ki se je vmes preimenoval v Iskro Olimpijo, se je hitro uveljavila in postala ena ključnih igralk. Njene odlične predstave so opazili tudi širom Jugoslavije. To potrjuje med drugim njena uvrstitev v mladinsko žensko jugoslovansko reprezentanco, s katero je leta 1979 zaigrala na mladinskem evropskem prvenstvu (U18), ki je potekalo v Italiji, natančneje na Siciliji. Mlade Jugoslovanke so osvojile nehvaležno četrto mesto za košarkaricami Češkoslovaške.
Jeseni leta 1980 je sledila selitev v drugi ljubljanski klub – ŽKK Ježica, ki je postala novo središče ženske košarke v Ljubljani. V taboru Ježičank je ostala večji del svoje igralske poti in, tudi kot kapetanka, doprinesla levji delež k uspehom kluba. Prvi vidnejši uspeh so dosegle že leta 1982 z uvrstitvijo v finale jugoslovanskega pokalnega tekmovanja, kjer so na koncu morale premoč priznati košarkaricam zagrebškega Montinga. Enak uspeh so ponovile še v letih 1985 (slabše od beograjskega Partizana), 1987 (slabše od šibeniškega Elemesa) in 1988 (slabše od košarkaric Jedinstva iz Bijelega Polja). Veliki met jim je uspel leta 1989, ko so končno zasedle pokalni prestol in v finalu, ki je potekalo v Rogaški Slatini, premagale košarkarice Jedinstva ter se jim tako oddolžile za finalni poraz iz leta poprej. Ježičanke so blestele tudi v zvezni jugoslovanski ženski košarkarski ligi, vendar jim za razliko od pokalnega tekmovanja nikoli ni uspelo stopiti na vrh lige. Dvakrat so osvojile naslov podprvakinj – v sezoni 1985/86 po finalnem boju s košarkaricami beograjskega Partizana in v sezoni 1987/88, ko so po rednem delu prvenstva zasedale celo prvo mesto, nato pa v končnici dvakrat klonile proti beograjski Crveni zvezdi. Po uspešnih letih doma se je Dornikova preizkusila tudi v tujini in svojo klubsko kariero zaključila pri španski Celti iz Viga, s katero je v sezoni 1999/2000 celo osvojila špansko prvenstvo. Posledično je s svojim klubom zaigrala v ženski Evroligi, vendar zaključila s tekmami že po skupinskem delu.
Med vsemi slovenskimi košarkaricami, ki so kdaj nastopile za izbrano vrsto Jugoslavije, je prav Polona Dornik tista, ki je zbrala največ nastopov. Dres z državnim grbom je oblekla na kar 194 tekmah. Svojo člansko reprezentančno kariero je začela leta 1980. Že istega leta je na evropskem prvenstvu, ki je potekalo v Jugoslaviji (Banja Luka, Bosanski Brod, Prijedor in Maglaj), z reprezentanco osvojila bronasto medaljo. Članica jugoslovanske reprezentance je bila tudi na evropskem prvenstvu leta 1985, ko je to potekalo v Italiji (Vicenza in Treviso), Jugoslovanke pa so na koncu zasedle peto mesto. Dve leti kasneje (1987) so se Dornikova in ostale članice jugoslovanske reprezentance veselile naslova evropskih podprvakinj. Na evropskem prvenstvu, ki je potekalo v Španiji oziroma Andaluziji (Cádiz, El Puerto de Santa María in Jerez de la Frontera), so morale premoč priznati le reprezentantkam Sovjetske zveze. Z reprezentanco je nastopila tudi na svetovnem prvenstvu leta 1983, ki je potekalo v Braziliji (Brasilia, Rio de Janeiro, Porto Alegre in São Paulo). Prvenstvo ni bilo najbolj uspešno, saj so košarkarice zasedle osmo mesto. Enega od vrhuncev njene reprezentančne kariere predstavljata dva nastopa na Olimpijskih igrah. Prvi je bil na igrah leta 1984, ki so potekale v Los Angelesu. Kljub zavidljivi ekipi Jugoslavije in solidni uigranosti so se košarkarice morale na koncu zadovoljiti s šestim mestom. Štiri leta kasneje (1988) je v Seulu sledil eden največjih uspehov jugoslovanske ženske košarke, osvojitev srebrne olimpijske medalje. V finalni tekmi so Jugoslovanke morale premoč priznati Američankam. Na koncu dodajmo še, da je bila Dornikova z jugoslovansko reprezentanco uspešna še na dveh Univerzijadah. V kanadskem Edmontonu leta 1983 se je veselila bronaste, v Zagrebu leta 1987 pa celo zlate medalje. Leta 1993 je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo nastopila tudi za slovensko reprezentanco. Seštevek nastopov za izbrano vrsto Slovenije se je ustavil pri 12 tekmah.
Za svoje športne dosežke je Polona Dornik že leta 1985 prejela Bloudkovo plaketo, leta 2017 pa je postala prva slovenska košarkarica, sprejeta v Hram slavnih slovenskih športnikov. Njena bogata zbirka priznanj je bila leta 2025 dopolnjena še z Bloudkovo nagrado, ki jo je prejela na izredni podelitvi za osvojeno olimpijsko medaljo iz Seula.
