od 1. 9. do 26. 9. 2025, Športni center Ilirija, Ljubljana
Prve tekme, prvi klubi: začetki ljubljanskega nogometa
Na ploščadi pred prenovljenim Športnim parkom Ilirija bo septembra 2025 na ogled razstava o nogometnih začetkih v slovenski prestolnici. Po premierni predstavitvi jeseni 2021 na Krakovskem nasipu v Ljubljani se zdaj vrača v prenovljeni podobi in obiskovalce znova popelje skozi skoraj pol stoletja razvoja nogometa v mestu – od začetkov, dijaških klubov, razcveta in derbijev, do težkih razmer med drugo svetovno vojno ter simbolične prve tekme v osvobojeni Ljubljani.
Ljubljana ima danes številne nogometne klube, nogometne šole in moderne športne objekte, a nekoč so se tekme igrale na travnikih, improviziranih igriščih in celo nekdanjem dirkališču. Zgodovina nogometa v prestolnici je bogata, razgibana in polna zgodb o entuziazmu mladih igralcev, vplivu političnih sprememb ter razcvetu in zatonu številnih klubov. Vse to razstava Prve tekme, prvi klubi: začetki ljubljanskega nogometa, ki jo je pripravil dr. Aleš Šafarič, vodja Muzeja športa, slikovito predstavi na panojih pred vhodom v prenovljeni Športni center Ilirija.
Športne zgodbe Nogomet
Ob panojski razstavi smo v okviru športnih zgodb pripravili tudi rubriko Nogomet. Vabljeni k prebiranju zanimivih vsebin!
Razstava se začne s pionirskimi časi na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je leta 1900 zabeležena prva tekma med člani nemške telovadne organizacije iz Ljubljane in gosti iz Gradca. Sledile so ustanovitve prvih dijaških in meščanskih klubov, med katerimi sta se kot najvidnejša uveljavila Ilirija in Primorje – kluba, ki sta postala nosilca nogometnega razvoja v mestu. Poudarek namenja obdobju po prvi svetovni vojni, ko je Ljubljana postala eno izmed središč nogometnega dogajanja v novonastali Kraljevini SHS. Ustanovitev Ljubljanske nogometne podzveze leta 1920 in odprtje igrišča pri šišenski pivovarni sta omogočila razmah tekmovanj in v mesto pripeljala tudi številna znana moštva iz tujine. Medtem ko je Ilirija dolgo časa dominirala, se je v 20-ih letih kot glavni tekmec uveljavilo Primorje, klub primorskih beguncev, s katerim se je razvil znameniti ljubljanski derbi. Predstavljeni so tudi številni, danes pogosto pozabljeni klubi, ki so soustvarjali nogometni utrip Ljubljane – Jadran, Reka, Svoboda, Mars, Mladika, Korotan in drugi. Čeprav pogosto brez finančne podpore in ustrezne infrastrukture, so pomembno prispevali k širjenju nogometa med različnimi družbenimi skupinami. Zadnje del razstave je posvečen obdobju druge svetovne vojne, ko nogomet kljub okupaciji ni popolnoma zamrl. Odigrane so bile številne prijateljske in pokalne tekme, ustanovljeni novi klubi, med njimi Žabjak in Iztok, nogomet pa je ostal ena redkih oblik organiziranega javnega življenja v mestu. Vrhunec tega obdobja predstavlja prva tekma v osvobojeni Ljubljani, le nekaj dni po koncu vojne.
Razstava ni le zgodovinski pregled, temveč tudi poklon vsem, ki so v različnih časih, tudi v najtežjih razmerah, ohranjali ljubezen do igre z žogo in prispevali k razvoju nogometa v Ljubljani.
Muzej športa neprestano dopolnjuje svojo zbirko. Če hranite zanimivo gradivo s področja nogometa in bi ga bili pripravljeni podariti, vas vljudno vabimo, da nam pišete na info@muzejsporta.si ali pokličite na 01/431 83 40.
Razstava bo na ogled od 1. do 26. septembra 2025 pred vhodom v prenovljeni športni center Ilirija.
-
Prijateljska tekma med ljubljansko SK Ilirijo in beograjskim BSK na orlovskem (Plečnikovem) stadionu za Bežigradom marca 1935. Hrani Muzej športa. -
Boj pred vrati Maksimilijana Mihelčiča – Maksa na tekmi med zagrebškim Gradjanskim in domačo Ilirijo maja 1927. Mihelčič je pot začel pri (Ž)SK Hermesu iz Sp. Šiške, leta 1924 prestopil v Gradjanski in se uveljavil se je kot eden najboljših vratarjev v državi ter branil za državno reprezentanco (1925–1931). Hrani Muzej športa. -
Boj pred golom na tekmi med Ilirijo in Česko Techniko iz Brna, ki je 24. in 25. maja 1914 gostovala ob odprtju igrišča na t. i. dirkališču v Tivoliju, kjer je danes letno telovadišče pri bazenu Ilirija. Hrani Muzej športa.
Avtorji razstave
Avtor: dr. Aleš Šafarič
Oblikovalec in fotograf: Franci Virant
Lektorica: Nina Križaj
Prevajalci: Diana Plazar, Andrej Jurij Pirnat in Alenka Ropret
Gradivo so prispevali: Muzej športa, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica, Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU, Nogometna zveza Slovenije
Razstavo so omogočili Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Mestna občina Ljubljana.