Preskoči na vsebino

od 18. 3. 2025, Kopališče Ilirija, Ljubljana

Stanko Bloudek: življenje, delo in zapuščina.

Brez vizionarskega dela in finančnega vložka Stanka Bloudka ne bi bilo leta 1929 odprtja kopališča Ilirija. Ljubljana je s postavitvijo enega takrat sodobnejših in zelo funkcionalnih kopališč pridobila pomembno novost, ki je vzpodbudila številne športne aktivnosti povezane z vodo. Tudi v prenovljenem kopališču Ilirija ima Stanko Bloudek posebno mesto.

Muzej športa bo na pobudo Mestne občine Ljubljana pripravil stalno razstavo o Stanku Bloudku. Kratek uvid v prihodnjo razstavo obiskovalcu kopališča nudi napovednik v obliki foto tapete z naslovom Stanko Bloudek: življenje, delo in zapuščina, ki je bil postavljen ob letošnjem slavnostnem odprtju kopališča. Foto tapeta obiskovalca popelje skozi mejnike Bloudkovega življenja in ga prikaže kot vsestranskega človeka z mnogoterimi zanimanji, talenti in znanji. Napovednik razstave bo na ogled do konca leta 2026, ko ga bo predvidoma zamenjala stalna razstava.

Stanko Bloudek (1890–1959) se je v času šolanja navduševal nad slikarstvom in umetnostjo, kasneje pa ga je poklicna pot najprej zapeljala v letalstvo, kjer se je do konca prve svetovne vojne mednarodno uveljavil. Od konstruiranja letal, tudi vojaških, ga je pot nato zanesla še v avtomobilsko industrijo, kjer se je ukvarjal z razvojem raznovrstnih vozil, od motornega kolesa, avtobusa do prvega slovenskega osebnega avtomobila. Z različnimi tehničnimi rešitvami in izumi je obogatel, denar pa vlagal v različna podjetja in šport.

Kot navdušen športnik se je preizkusil v številnih športih, od telovadbe, nogometa do atletike in drsanja. Med drugim je bil slovenski prvak v metu diska in večkratni državni (jugoslovanski) prvak v umetnostnem drsanju. Pomemben pečat je pustil tudi z delovanjem v športnem klubu Ilirija, skozi katerega je v naš prostor prinašal številne novosti. Svoje trenerske in predvsem organizacijske sposobnosti je dopolnjeval z zasedanjem pomembnih funkcij v panožnih zvezah in Jugoslovanskem olimpijskem komiteju. Na predlog članov Mednarodnega olimpijskega komiteja je po drugi svetovni vojni postal tudi član te pomembne športne organizacije.

 

Avtorji razstave

Vodja projekta: dr. Tadej Curk
Avtorja razstave: dr. Tadej Curk, Andreja Potočnik (Muzej športa)
Oblikovanje razstave: Mika Cimolini, Ivian Kan Mujezinović
Fotografije in slikovno gradivo: Monika Sunesko, Mestni muzej Idrija, Slovenski šolski muzej, Narodna galerija, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Moderna galerija, Tehniški muzej Slovenije, Muzej športa
Lektura in prevod: Alenka Ropret
Razstavo so omogočili: Muzej športa, MGTŠ, MOL, Zelena prestolnica Evrope, Šport Ljubljana, Ljubljana je šport

Ali ste tudi vi varuh športne dediščine?

Hranite predmete ali fotografije, ki obeležujejo naše športne dosežke?

Pišite nam

Želite postati prijatelj Muzeja športa?

Bodite obveščeni o dogajanju v Muzeju športa in prejmite sveže informacije o novostih in naših aktivnostih.

Prijavite se na e-novice